Aktualne teme

buce

Jesenska svežina

Sezonska hrana ima hranilno vrednost, prilagojeno letnemu času, prav tako pa je najbolj naravno pridelana. Iz zdravstvenega vidika se priporoča uživanje sezonske zelenjave in sadja iz lokalnega okolja, saj sta običajno bolj optimalno dozorela in imata višjo biološko (hranilno) vrednost.

Kaj pomeni višja biološka (hranilna) vrednost?

To pomeni večje količine sekundarnih metabolitov v primerjavi z zelenjavo in sadjem, ki sta bila skladiščena in transportirana daljši čas, poleg tega pa se pri sadju zmanjšata tako hranilna kot senzorična vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost vitamina C v zelenjavi, prav tako se zmanjšajo vrednosti vitaminov A, B in E. Če povečujemo delež lokalno pridelanih živil v prehrani, lahko ugodno vplivamo tudi na zagotavljanje virov teh živil in zmanjšamo možnost pojava pomanjkanja nujno potrebnih vitaminov in mineralov.

Zelenjava in sadje pa sta več kot le skupek vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Poleg omenjenih primarnih metabolitov vsebujeta še sekundarne zaščitne snovi. Slednje lahko s svojo zmožnostjo vezave prostih radikalov pomembno vstopajo v procese  zaviranja razvoja raka, kardiovaskularnih bolezni in preprečevanja nekaterih drugih kronično nenalezljivih bolezni.

Kaj torej jesti jeseni?

V jesenskih mesecih je kljub nižanjem temperatur še vedno na voljo kar precej sezonske zelenjave, kot so zelje, paprika, solata, endivja, radič, motovilec, korenček, cvetača, por, bučke, čebula, zelena, brokoli, rukola in mesečna redkvica.

Nikakor pa ne smemo pozabiti tudi na jesensko sadje – borovnice, hruške, oreh, lešnik, mandelj, kostanj, kaki in jabolka.

Bolj podrobno si lahko sezonski koledar pogledate v spodnjih tabelah.

tabeal-2

tabela-3