Aktualne teme

Praznična miza, obložena z lokalnimi dobrotami

Obilje slovenskih velikonočnih dobrot

Sredi cvetoče pomladi, zvončkov, narcis in ozelenelih travnikov nas vsako leto razveseli eden največjih slovenskih praznikov – velika noč. Praznik veselja in upanja je star slabih dva tisoč let in je v konkurenci številnih starodavnih običajev v precej izvirni podobi preživel vse do danes. Ne glede na komercialne razsežnosti praznika, kot ga morda doživljamo danes, pa se pri veliki noči še vedno vse vrti okoli praznične pojedine.

Poglejmo, kako je tradicija utrla pot izbranim velikonočnim priboljškom in kakšen privilegij imamo Slovenci, ker lahko velikonočno mizo obložimo s slovenskimi živili in jedmi. S tem ko izberemo slovensko meso, jajca, mleko, med, vino, hren, kruh in druge dobrote za pripravo velikonočne pojedine, naredimo iz prazničnega druženja ob obloženi mizi pomenljiv obred. Obenem zelo neposredno prispevamo svoj delež k sooblikovanju in ohranjanju edinstvene prehranske kulture, ki že stoletja povezuje in zaznamuje rodove Slovencev.

Praznična velikonočna miza je polna slovenskih dobrot
Praznična velikonočna miza je polna slovenskih dobrot

 

V velikonočnih jedeh je veliko tradicije in simbolike

Velikonočno pojedino praviloma sestavljajo praznično obarvana jajca oz. pirhi, šunka, hren, domač kruh in potica. Velika noč je sicer največji krščanski praznik, a zaradi svoje optimistične simbolike nagovarja zelo širok krog ljudi. Zajčki, piščančki in jajca nam govorijo o pomladi, plodnosti, novem življenju in upanju.

Najboljše meso, kar ga lahko postrežemo

Že stoletja velja, da se na praznično mizo da najboljši kos mesa. V Sloveniji na velikonočno mizo tradicionalno damo šunko ali kračo. Kmetje še danes ob kolinah posebej za to priložnost prihranijo najboljše. Slovenci smo lahko ponosni na svojo zaščiteno dobroto, Prekmursko šunko, prekajeno in sušeno mesnino, ki je z znakom »zaščitena geografska označba« uvrščena na seznam zaščitenih slovenskih izdelkov v Evropski uniji. S kakovostjo, izjemnim okusom in značilnim, slast zbujajočim dimastim vonjem lahko lepo oplemeniti praznično mizo.

Mesnine so že nekdaj uživali skupaj z grenkimi zelišči, ki so koristna za prebavo in nevtralizirajo ‘težko’, mastno hrano. Simbolično ponazarjajo hrepenenje po višjih idealih. Pri nas ob šunki tradicionalno uživamo domači, zelo pekoč hren. Najdemo ga skoraj na vsakem slovenskem zeliščnem vrtu.

Praznovanje se začne s slastno dišečo potico

Sveže pečen in mamljivo dišeč domač kruh na velikonočni mizi simbolizira dobroto. Tradicionalno ga spečemo kot hlebec. Nepogrešljiva dobrota med velikonočnimi jedmi pa je bogato polnjena domača orehova potica (poglej recept na povezavi) ali vsaj pogača, ki zgovorno simbolizira obilje. Priprava potice je za dejavne gospodinje privlačen izziv, za vse, ki se s tem šele spogledujejo, pa velika preizkušnja. Ravno prav prožno testo, polnitev, zvijanje in peka so stopnje priprave, ki zahtevajo veliko mero znanja pa tudi potrpljenja. Potica sodi v kategorijo prazničnih, obrednih kruhov in je zaradi plemenitega okusa, hranljivosti in ne nazadnje elegantne domačnosti zagotovo pri vrhu znanih in ‘vplivnih’ tradicionalnih slovenskih jedi (Okusiti Slovenijo, dr. Janez Bogataj).

Velikonočna pojedina na praznični mizi je torej en sam velik razlog za slavje in veselje. In kako začeti pojedino? Po tradiciji glava družine razreže in razdeli prvi pirh in kose ponudi vsem članom družine. Simbolika velike noči je tudi v povezanosti, ki bo Slovence vsaj za mizo zagotovo bogatila še stoletja.