Aktualne teme

Pražen krompir bi, prosim!

Cita, cvetnik, dobrin, igor, jana, jaka, jubilej, karmin, kresnik, maja, viktorija, matjaž, meta, tone, vesna in še bi lahko naštevali. To so sorte krompirja, ki jih poznamo pri nas. Tako kot so naše babice vedele, katera jabolka sodijo v jabolčni zavitek, katera so za ozimnico in katera moramo pojesti takoj, tako so vedele tudi za krompir. Ni vsaka sorta ustrezna za vsako jed.

Večina med nami razlikuje med rumenim, belim in rdečim krompirjem. Morda poznamo še zgodnji, srednji in pozni krompir. Krompirjevih sort je res zelo veliko in še vedno prihajajo nove. Veliko pa je tudi načinov priprave.

O praženem krompirju smo se pogovarjali z gospodom, ki se na pražen krompir nedvomno spozna. Čeprav je naziv predsednika društva zanj zgolj formalnost – in tej se v društvu izogibajo – nam je gospod Stane Menard v pogovoru podal številne zanimivosti.

Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi

Menard pravi, da je to predvsem društvo za dobro voljo. »Za druženje. Pražen krompir se je umaknil z naših jedilnikov, ker ni več časa za kuhanje. Skrivnost dobre hrane pa je v pripravi. V tradicionalni pripravi in dobrih sestavinah. Slovenski krompir, slovenska čebula ter domača mast so najboljši. In domači ocvirki. Pomembno je, kateri krompir izberemo in katere vrste čebulo pa tudi s katerega dela svinje prihaja mast«.

Ob prelomu tisočletja so obiskovalci na enem od prednovoletnih srečanj v ponudbi pogrešili pražen krompir. V sproščenem ozračju so sklenili, da je podcenjen in ustanovili Društvo za priznanje praženega krompirja kot samostojne jedi. Hudomušna ideja, ki se je ustanoviteljem porodila na sprejemu leta 2000, je prinesla že 17. Svetovni festival praženega krompirja, ki so ga letos gostili v Velenju. Našteli so okroglih 12.000 obiskovalcev.

Slovenski krompir je najboljši!

»Slovenska kuhinja je najboljša na svetu. Gostim veliko tujcev, ki obožujejo našo hrano. V naših kuhinjah si kuharji za pripravo jedi vzamejo čas, česar turisti niso vajeni. Naša hrana je posebna, ker je slovenska, izraz lokalno pa mi ni najljubši, saj imajo svojo lokalno hrano povsod po svetu.«

Skrivnost dobrega praženega krompirja ni le v sami kakovosti uporabljenega krompirja, ampak v pravilni pripravi. Ta namreč zahteva čas, ki ga sodobne gospodinje žal nimajo.

Najboljši je tak, kot so ga pripravljale naše babice

»Krompir moramo kuhati iz mrzle vode in ga ustrezno prevreti. Različne sorte se kuhajo različno dolgo. Nato se mora sam ohladiti, preden ga olupimo. Potem ga narežemo na tanke rezine. Maščobe v ponvi ne smemo pregreti, čebula pa se mora v njej počasi dobesedno raztopiti. To lahko traja tudi do 40 minut. Pripravljena je, ko je praktično ne vidiš več. Nato čebulo oženimo s krompirjem in ga počasi dušimo. Zanimivo je, da ima pri nas vsaka pokrajina svoj izraz za dušenje – od tenstanja, praženja in dinstanja naprej. Priprava praženega krompirja predstavlja prijetno druženje, saj zahteva svoj čas.«

Praženje čebule

Praženje čebule
(foto: Miro in Diana Južnič, arhiv društva)

Kot pove že sam naziv, so društvo ustanovili z namenom, da bi pražen krompir kot samostojno jed umestili na jedilnike tako v gospodinjstvih kot v restavracijah in gostilnah. »Pražen krompir lahko postrežemo tudi s prilogo, na primer s kranjsko klobaso.« V društvu imajo zbranih neverjetnih 200 avtentičnih receptov za pripravo praženega krompirja. »Nove recepte zbiramo le v obliki degustacije, ko pražilec v javnosti pripravi in predstavi svojo jed ter v njej uživa s prijatelji.«

Festival praženega krompirja

Na letošnjem Svetovnem festivalu praženega krompirja je sodelovalo 74 ekip. Vsaka od njih je priskrbela potrebne sestavine in opremo ter svoj recept priprave in svoj pripravek ponudila v okušanje obiskovalcem.

Gre za promocijo kulture praženja krompirja, letos pa so razdelili okoli 5 ton krompirja, ki ga tehtamo v kuhani obliki. Festival vsako leto poteka v drugem kraju, leta 2017 je to bilo Velenje.

16. svetovni festival praženega krompirja Radlje ob Dravi

16. svetovni festival praženega krompirja Radlje ob Dravi
(foto: Miro in Diana Južnič, arhiv društva)

Kateri krompir je primeren za praženje?

Vsako leto društvo organizira ocenjevanje krompirja in tako išče najprimernejšo sorto za pripravo slovenske narodne jedi – praženega krompirja.

Himna društva praženega krompirja

Za društvo je besedilo himne spisal Dušan Velkavrh, uglasbil pa jo je Mojmir Sepe.

Takšno ocenjevanje je poleg vodila spodbuda žlahtniteljem, da vložijo svoj trud v selekcijo sort krompirja, ki so primerna za pripravo praženega krompirja in hkrati tudi vodilo ljubiteljem, katere sorte krompirja naj iščejo pri trgovcih in pridelovalcih.

Izbrani predstavniki društva vsako jesen izberejo sorto krompirja, ki je za tisto leto najbolj ustrezna za praženje. Mojster pražilec v enakih pogojih pripravi od 8 do 10 sort krompirja, strokovni okuševalci pa ocenjujejo več dejavnikov, ki vplivajo na okus: videz kuhanega in prerezanega gomolja, videz jedi na krožniku, občutku v ustih, aromi in skupnem vtisu in izberejo tisto sorto, ki je najprimernejša za praženje. Aktualna vodilna sorta, izbrana leta 2016, je manitou, leta 2015 pa je to bila sorta red fantasy. Letošnjo sorto bodo izbirali novembra.

Spomenik krompirju

V svetu je po Menardovih besedah postavljenih 27 spomenikov krompirju, saj je to živilo v veliki meri pripomoglo k premagovanju lakote. Eden od njih že od leta 2008 stoji tudi v Šenčurju.

Spomenik krompirju

Spomenik krompirju (foto: arhiv društva)

Recept za pripravo pravega praženega krompirja:

Pražen krompir