Aktualne teme

Kdo preverja izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in katere kriterije morajo ti izdelki dosegati?

Kdo preverja izdelke z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« in katere kriterije morajo ti izdelki dosegati?

Zaščitni znak “izbrana kakovost ‒ Slovenija” je zagotovilo, da so izdelki pridelani ozirona živali rejene v Sloveniji ter da je bila predelava izvedena v Sloveniji. Tako izdelki dosegajo višje kakovostne kriterije in so dodatno vsakoletno preverjani. Za preverjanje skrbijo tako pridelovalci/rejci in predelovalci sami kot tudi trije zunanji neodvisni certifikacijski  organi. Država pa ne glede na te kontrole opravlja še reden uradni nadzor nad vso hrano, ki je na našem tržišču, in skrbi za to, da do potrošnikov pride le varna hrana. Kako nadzor s strani certifikacijskih organov poteka in zakaj smo lahko potrošniki prepričani, da so v shemo “izbrana kakovost” vključeni le izdelki, ki dosegajo višje kakovostne  zahteve?

Znak "Izbrana kakovost - Slovenija" jamči, da ste v nakupovalno košarico postavili slovenski izdelek najboljše kakovosti.
Znak “izbrana kakovost – Slovenija” jamči pridelavo/rejo in predelavo v Sloveniji, višje kakovostne parametre in dodatne kontrole.

Prav vsi pridelovalci in predelovalci hrane, ki so vključeni v shemo “izbrana kakovost”, so zavezani k zagotavljanju višjih kakovostnih kriterijev pri pridelavi in predelavi hrane. Za popolno zaupanje potrošnikov v sheme kakovosti pa je zagotovljeno tudi dodatno letno preverjanje s strani pooblaščenih neodvisnih certifikacijskih organov.

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je imenovala tri certifikacijske organe, ki opravljajo nadzor in certificiranje kmetijskih pridelkov in živil z označbo ”izbrana kakovost – Slovenija”. Ti certifikacijski organi so:

Skladnost mesnih in mlečnih proizvodov, ki so označeni z zaščitnim znakom  “izbrana kakovost – Slovenija”, z zahtevami iz  specifikacije se preverja na dveh nivojih:

  • prva stopnja – notranji nadzor: izvajajo ga pridelovalci in predelovalci, ki so vključeni v shemo “izbrana kakovost”. Tak nadzor se v njihovih obratih izvaja neprestano, pridelovalci in predelovalci pa hranijo tudi vso dokumentacijo o notranjem nadzoru.
  • druga stopnja – neodvisno zunanje preverjanje: izvajajo ga zgoraj našteti certifikacijski organi vsaj enkrat letno. Takrat preverjajo, ali proizvajalci upoštevajo zahteve iz specifikacije. Izid zunanjega preverjanja je lahko podaljšanje ali odvzem certifikata v primeru večjih kršitev.

Kakšna so merila, ki jih morajo izdelki dosegati?

Tako notranji nadzor kot tudi neodvisno zunanje preverjanje ugotavljata, ali izdelki izpolnjujejo višje kakovostne kriterije iz specifikacije, ki se nanašajo na dva ključna dejavnika za vključenost v shemo izbrana kakovost. To sta:

  • postopek pridelave ali predelave oziroma kakovost osnovnih surovin,
  • država pridelave osnovne surovine in predelave je Slovenija, pri živalih za meso pa je zagotovljena vsaj reja živali in predelava mesa v Sloveniji.
Pod strogim nadzorom so tudi govedorejci.
Pod strogim nadzorom so tudi govedorejci.

Kriteriji, ki jih morajo rejci in predelovalni obrati upoštevati v sektorju mesa:

  • Kakovost krme, saj ta omogoča dober izkoristek genetskega potenciala živali in vpliva na kakovost mesa. Za vzrejo govedi morajo biti zagotovljeni krmni obroki z najmanj 50 odstotki voluminozne krme (izjema so teleta do treh mesecev starosti).
  • Redni biovarstveni ukrepi, ki zagotavljajo zdravstveno varstvo govedi. V primeru individualnega zdravljenja živali pa je nujno upoštevanje podaljšane karenčne dobe.
  • Pri intenzivni reji perutnine krmni obroki ne smejo vsebovati živalskih proteinov, v kmečki reji pa morajo biti obroki sestavljeni pretežno iz žit z dodatkom beljakovinsko bogatih krmil.
  • Pri predelavi mesa morajo biti upoštevane kratke transportne poti do 200 km, najdaljši dovoljeni čas transporta pa ne sme presegati 8 ur. Kratek prevoz namreč pomeni manj stresa za živali in posledično meso višje kakovosti.

Kriteriji, ki jih morajo rejci in predelovalni obrati upoštevati v sektorju mleka:

  • Surovo kravje mleko lahko pri pridelovalcu vsebuje največ 80.000 skupnega števila mikroorganizmov (SŠMO) na ml, čeprav zakonodaja dovoljuje 100.000 SŠMO na ml. Surovo ovčje ali kozje mleko lahko pri predelovalcu vsebuje največ 300.000 SŠMO na ml, čeprav zakonodaja dovoljuje kar 1.500.000 SŠMO na ml. Nizka vrednost SŠMO v surovem mleku je znak dobre proizvodne prakse in odraz splošne higiene pri molži, skladiščenju in transportu ter učinkovitosti njegovega hlajenja.
  • Od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelovalni obrat lahko mine največ 15 ur. Skupno število mikroorganizmov se namreč v surovem mleku s časom zvišuje, zato je pomembno, da se mleko predela v čim krajšem času od molže in prevzema v zbiralnici.
  • Za mleko in mlečne izdelke, narejene na kmetiji, sta dodana še dva kriterija. Prvi določa, da mleko za predelavo prihaja z lastne kmetije ali je dokupljeno od največ 15 kmetij, ki od nosilne kmetije ne smejo biti oddaljene več kot 25 kilometrov. Drugi dodatni kriterij določa, da morajo biti siri narejeni iz surovega mleka, fermentirani izdelki pa iz nehomogeniziranega mleka.