Aktualne teme

Kako težko je pridobiti zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija«?

Na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor, ki je eden od certifikacijskih organov, smo gospo Ireno Kropf, magistrico varne prehrane in vodjo certificiranja shem kakovosti povprašali, kako poteka postopek kontrole za pridobitev zaščitnega  znaka »izbrana kakovost – Slovenija«.

Irena Kropf, mag. varne prehrane in vodja certificiranja shem kakovosti
Irena Kropf, mag. varne prehrane in vodja certificiranja shem kakovosti

Če prav razumem, morajo biti za prehranski izdelek, ki je označen z zaščitnim  znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, certificirani vsi, ki so vključeni v njegovo pridelavo oziroma predelavo?

Tako je. Na primer pri jogurtu z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« morajo biti certificirani vsi, tako kmetje, ki za jogurt pridelajo mleko, kot mlekarna, ki mleko predela v končni izdelek oziroma jogurt.

 

pri jogurtu z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« morajo biti certificirani vsi, tako kmetje, ki za jogurt pridelajo mleko, kot mlekarna, ki mleko predela v končni izdelek oziroma jogurt
Pri jogurtu z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« morajo biti certificirani vsi, tako kmetje, ki za jogurt pridelajo mleko, kot mlekarna, ki mleko predela v končni izdelek oziroma jogurt

 

Kako se pridelovalci oziroma predelovalci lahko vključijo v shemo?

V postopek certificiranja se lahko pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov ali živil vključijo posamezno ali skupinsko, kot člani večje ali manjše skupine pridelovalcev ali predelovalcev.

Če se npr. pridelovalec certificira kot posameznik, potem je on tudi nosilec certifikata. Če pa se certificira skupina več pridelovalcev oziroma predelovalcev, se izda skupinski certifikat in v prilogi certifikata so navedeni vsi certificirani pridelovalci oziroma predelovalci posamezne skupine.

V postopek certificiranja se lahko pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov ali živil vključijo posamezno ali skupinsko.
V postopek certificiranja se lahko pridelovalci in predelovalci kmetijskih pridelkov ali živil vključijo posamezno ali skupinsko.

 

Kakšni so postopki kontrole, če se pridelovalec oziroma predelovalec v postopek certificiranja vključi sam?

Ob vključitvi v posamezno shemo kakovosti  se pridelovalec ali predelovalec zaveže, da bo spoštoval vse zahteve, ki so zapisane v specifikaciji za posamezen sektor iz sheme izbrana kakovost. Za mlečni sektor veljajo drugačne zahteve kot za mesni in tudi za sadje in zelenjavo bodo seveda  veljale druge zahteve.

Nato predstavniki certifikacijskih organov na kmetijskem gospodarstvu, predelovalnem obratu ali pri drugem subjektu natančno preverimo, če prosilec izpolnjuje vse predpisane zahteve za vstop v shemo. V primeru, da prosilec pozitivno opravi preverjanje,  se mu dodeli certifikat »izbrana kakovost  – Slovenija« in s tem dobi pravico, da svoje izdelke označi in trži z zaščitnim znakom »Izbrana kakovost – Slovenija«.

 

Kako pa se preverja pridelovalce oziroma predelovalce, ki se vključijo v postopek certificiranja v skupini?

V tem primeru pridelovalec oziroma predelovalec podpiše pristopno izjavo za vstop v skupino, ki se nato z vsemi svojimi člani skupinsko vključi v postopek certificiranja. Nosilec skupine je najprej odgovoren, da vsi člani izpolnjujejo zahteve iz sheme, ki so zapisane v specifikaciji. V večini primerov so nosilci takšnih skupin kmetijske zadruge, odkupovalci, kot na primer Mlekarna Celeia, ali pa združenje, kot na primer Združenje kmečkih sirarjev Slovenije.

V primeru, ko v shemo vstopi skupina, se izvaja nadzor na dveh ravneh: notranji, ki ga izvajajo skupine pridelovalcev in predelovalcev same, ter zunanji nadzor, ki ga izvajamo certifikacijski organi.

Notranji nadzor

Skupina proizvajalcev mora imeti vzpostavljen sistem notranjega nadzora, kar pomeni, da že sama nadzoruje svoje člane, sproti ugotavlja morebitna odstopanja od predpisanih zahtev in zagotavlja njihovo odpravo. Inštitut Kon-cert in še druga dva imenovana certifikacijska organa (Bureau Veritas, IKC Maribor) pri skupini vedno najprej preverimo delovanje notranjega nadzora pri nosilcu skupine. Preverjamo torej, kako na primer kmetijska zadruga pri svojih članih izvaja notranji nadzor, kakšna so navodila za izvajalce posameznih postopkov notranjega nadzora, kdo je odgovoren za izvajanje nadzora in kako ta poteka. Zanima nas, kakšne so ugotovitve notranjega nadzora in kateri korektivni ukrepi so bili sprejeti ter izvedeni.

 

Zunanji nadzor

Poleg notranjega nadzora skupine opravljamo dodatna preverjanja pridelovalcev in predelovalcev tudi certifikacijski organi. To pomeni, da poleg natančnega pregleda izvedenega notranjega nadzora skupine proizvajalcev opravimo tudi  preverjanje naključno izbranih pridelovalcev in predelovalcev oziroma članov skupine. Koliko članov bo certifikacijski organ preveril, je odvisno od velikosti skupine ali združenja. Predstavnik certifikacijskega organa pri naključno izbranem članu na terenu natančno preveri vse zahteve, ki so zapisane v specifikaciji za posamezen sektor.

 

 Kaj vse se preverja pri pridelovalcih in predelovalcih?

Pri mlečni proizvodnji preverjamo sledljivost vse od kmeta do mlekarne in mikrobiološko ustreznost mleka. Pri kmetih, ki označujejo svoje mleko s prostovoljno oznako »kmečki«, preverimo tudi proizvodni postopek; ugotavljamo na primer, ali so siri res izdelani iz surovega mleka in fermentirani izdelki iz nehomogeniziranega, kot to kupcu obljublja navedba »kmečki«. Pri mesu preverjamo sestavo krmnih obrokov, stanje zalog krme, evidence o zdravljenju živali ipd., čas transporta in sledljivost živali preverjamo v klavnicah itd. Dejansko izvajamo natančen nadzor, s katerim potrošniku zagotavljamo, da imajo certifikat in zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija« le tisti izdelki, ki izpolnjujejo vse zahteve.

 

Pri pridelovalcih se preverja tudi krma.
Pri pridelovalcih se preverja tudi krma.

 

 

Kaj se zgodi, če se pri kmetu ali v predelovalnem obratu odkrijejo nepravilnosti?

Po opravljenem zunanjem nadzoru certifikacijski organ lahko ugotovi kršitve. V primeru, da ni kršitev, certifikacijski organ skupini izda certifikat. V primeru manjših kršitev  skupini predlagamo rok za odpravo ugotovljenih kršitev in po odpravljenih kršitvah izdamo certifikat. V primeru večjih kršitev pa se certifikat ne podaljša ali podeli oziroma se lahko tudi odvzame.

 

Ampak poleg nadzora, za katerega so odgovorni tako pridelovalci oziroma predelovalci kot tudi certifikacijski organi, pa dodaten nadzor zagotavlja tudi država?

Res je. Država v vsakem primeru opravlja reden uradni nadzor nad vso hrano, ki je na našem tržišču, in skrbi za to, da do potrošnikov pride le varna hrana. Nadzor izvajajo inšpektorji Urada za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ti torej nadzorujejo tudi prehranske izdelke z zaščitnim znakom »izbrana kakovost – Slovenija«, ki pa so poleg tega podvrženi še dodatnemu nadzoru s strani certifikacijskih organov. S tem potrošniku zagotavljamo dodatno jamstvo za kakovost izdelkov.

 

Kaj zaščitni znak »izbrana kakovost – Slovenija« poleg dodatnega nadzora potrošniku še zagotavlja?

Vsak izdelek, ki je označen z zaščitnim znakom »izbrana kakovost – Slovenija« potrošniku poleg dodatnega nadzora proizvodnje zagotavlja:

–       poreklo osnovne surovine; pri rastlinski proizvodnji in mleku to pomeni, da je pridelano in predelano v Sloveniji, pri mesu pa, da je bila žival vsaj rejena in meso predelano v Sloveniji,

–       in da je izdelek višje kakovosti; zaradi načina krmljenja, zagotavljanja kratkih transportnih poti, zaradi zagotavljanja svežine osnovnih surovin itd.