Aktualne teme

»Zaščitena geografska označba« je shema kakovosti, ki označene kmetijske pridelke in živila s točno določene pokrajine ali kraja ter tiste, ki jih odlikujejo posebna kakovost, sloves in druge značilnosti geografskega območja.

Zaščitena geografska označba – pričevanje o edinstveni kakovosti

Označbe, ki strumno »ščitijo« izbrane slovenske izdelke in živila, so verodostojno zagotovilo njihove kakovosti. Potrošnikom so informacija o izrazitih prednostih teh pridelkov in živil, pridelovalcem in predelovalcem pa nudijo močno podporo pri promociji. Namen označb je namreč jasno predstaviti primerjalno prednost pridelka, živila ali izdelka. »Zaščitena geografska označba« je shema kakovosti, ki tako označene kmetijske pridelke in živila s točno določene pokrajine ali kraja, predstavlja kot tiste, ki jih odlikujejo posebna kakovost, sloves in druge značilnosti geografskega območja.

Raznolikost pokrajine, ki se odraža v raznolikosti pridelkov in živil

Slovenija se ponaša z izjemno raznolikostjo pokrajine. Ni turističnega priročnika ali spletne strani, ki te raznovrstnosti in barvitosti ne bi poudarjala kot ključne. A ta razgibanost ne pomeni samo »prijetne turistične zanimivosti«, pomeni tudi vir različnih, edinstvenih lastnosti pridelkov in izdelkov, ki se pridelujejo v danem okolju.

Kraška burja, denimo, daje poseben značaj mesninam, ki izvirajo s Krasa – v sušilnici naj bi se zrak večkrat dnevno zamenjal. Biti mora uravnotežen, ravno prav suh, okna na obeh straneh sušilnega obrata pa skrbijo za njegovo popolno uravnavanje. Svežina zraka v goratih in hribovitih predelih države je privilegij, ki ga lahko prav tako uživamo skozi številne, tradicionalne slovenske izdelke: sire, druge mlečne izdelke in tudi med. Slovenija stoji na stičišču alpskega, subpanonskega, dinarskega in submediteranskega območja, zaradi česar je rastlinski svet zelo pester. To pa so naravnost idealni pogoji za pridelavo zelo kakovostnega slovenskega medu različnih vrst. Tudi na ravninskem delu države ni bistveno drugače. Prekmurski pridelki in tamkajšnje jedi so nekaj posebnega. Bogata zemlja ravnice jih polni s kakovostnimi snovmi, ki se »zapišejo« v hranljive pridelke. Tudi suhe in ostre zime tod pripomorejo, da so živila boljša, edinstvena!

Še bi lahko naštevali – Slovenija je mozaik raznolikih pokrajin in geografskih posebnosti, ki se močno odražajo v kakovosti, okusih in načinu pridelovanja živil, saj je tradicija pridelave in predelave brez izjeme povezana z njimi. Stoletja izkušenj narekujejo postopke, ki vodijo do odličnih, kakovostnih in okusnih živil.

Ko vidite označbo, veste, da je izdelek nekaj posebnega

Shema kakovosti »zaščitena geografska označba« zajema kmetijske pridelke in živila, za katere velja, da vsaj ena od faz proizvodnje (pridelava ali predelava) poteka na točno določenem geografskem območju, po katerem je nato izdelek tudi poimenovan, surovine pa lahko izvirajo z drugega območja. Izdelki, ki izvirajo iz določene pokrajine ali kraja, so še posebej kakovostni, prepoznavni in imajo svojevrstne lastnosti, vezane na lokalno podnebje, veter, tip pokrajine in druge geografske značilnosti. Povezava med geografskim območjem in končnim proizvodom je tu za kanček manj tesna kot pri shemi »zaščitena označba porekla«.

Oglejmo si slovenske izdelke, ki so že vključeni v shemo kakovosti »zaščitena geografska označba«.

Več o njih si lahko preberete tudi v priročniku Slovenski zaščiteni kmetijski pridelki in živila.

Kraški pršut
Ugodne podnebne razmere na Krasu vplivajo na razgibano dinamiko enoletnega sušenja in zorenja te priljubljene mesnine, kar se odraža v senzoričnih lastnostih: barvi, teksturi in bogato izraženi aromi.

Zgornjesavinjski želodec
Sušena mesnina je narejena iz najkakovostnejših delov svinjskega mesa in slanine. Mesni nadev z dodatki se polni v naravne ovitke (svinjski želodec ali mehu), mikroklima prostora, kjer se mesnina suši, in območje pridelave pa sta pika na i vrhunskega okusa.

Štajersko-prekmursko bučno olje
Je zelo kakovostno jedilno nerafinirano rastlinsko olje, izdelano po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti. Ima aromatičen vonj, ugodno maščobno-kislinsko sestavo in je brez aditivov.

Prleška tünka
Zapiski iz leta 1487 dokazujejo, da v Prlekiji poznajo tünko že dolga stoletja. Prleška tünka je sestavljena iz zaseke in svinjskega mesa, ki ju izmenično zlagajo v posodo, imenovano tünka, in nato pustijo zoreti vsaj 30 dni.

Kraška panceta
Je suhomesnati izdelek s Krasa značilne pravokotne oblike. Natančna odbira mesnate slanine, suh postopek soljenja z morsko soljo in pravilno sušenje ji dajejo značilne senzorične lastnosti, nežno teksturo, polnost vonja in sladek neslan okus.

Ptujski lük
Ptujski lük je domače ime za čebulo srčaste oblike. Sredica je belo-vijoličasta z rdečim navdihom in ima zmerno oster okus. Izrazita prednost lüka je možnost dolgotrajnega skladiščenja. Tradicionalno je spleten v venec iz 6 ali 12 enako velikih čebul.

Slovenski med
Je med z območja celotne Slovenije, zanj pa so značilne visoke zahteve glede kakovosti. Vsebuje manj kot 18,6 % vode, vsebnost HMF pa je manjša od 15 mg/kg. Najpogostejše vrste so: akacijev, lipov, kostanjev, hojev, smrekov, cvetlični, gozdni med in med oljne ogrščice.

Kraški zašink
Tradicionalni suhomesnati izdelek s Krasa je proizveden iz kakovostne svinjske vratovine brez kosti. Za njegovo proizvodnjo je značilen suh postopek, zašink pa ima značilen, rahlo slan okus.

Kranjska klobasa
Kranjska klobasa je ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih proizvodov doma in v tujini. Je pasterizirana poltrajna mesnina, izdelana iz grobo mletega prašičjega mesa in slanine. Nadev je začinjen samo s česnom in poprom, uživamo pa jo toplo po kratkem pregrevanju v vroči vodi.

Prekmurska šunka
Prekajena sušena mesnina iz zadnjega stegna prašičev nima kosti. Je prepoznavne hruškaste oblike z rdečerjavo površino. Njena izjemnost je posledica sušenja in dolgotrajnega zorenja v specifičnih pokrajinskih podnebnih razmerah – suhih in ostrih zimah.

Dejstvo je, da smo slovenski potrošniki odzivni na označbe pridelkov in živil iz shem kakovosti in nam slovensko poreklo ter tradicionalni pristop k pridelavi in predelavi očitno pomenita veliko. Iz leta v leto namreč povečujemo nakupe izdelkov in živil, ki nosijo certifikate shem kakovosti, kar pomeni, da znamo ceniti kakovostno in domače. V eni od Valiconovih raziskav lahko preberemo, da smo slovenski potrošniki za kakovostne slovenske izdelke, še posebej če so označeni z uradnimi znani kakovosti, pripravljeni plačati tudi do 10 odstotkov več. Podatek samo potrjuje, da je v Sloveniji doma tradicija in da se nam z izbiro slovenskih pridelkov, živil in izdelkov zanjo ni treba bati.