V življenju ne moreš izbirati, ali boš imel brata ali sestro, enostavno ti življenje nekaj nameni. Nekateri pa so edinčki in tudi takrat je lahko življenje prav lepo. Sama imam sestro in ko sem prvič za prav premišljevala, kako se dejansko midve razumeva, sem prišla do spoznja, da ne kaj dosti. Dobila sem občutek, da sem se celo otroštvo borila za njeno pozornost in da bi se razumeli, vendar sva med seboj čisto drugačni. Šele ko sem prišla do življenjske prelomnice in sem potrebovala strokovni nasvet, sem začela počasi dojemati, da sestra ni ravno moja najboljša polovica, ker sva si enostavno preveč različni.
To je bil dan, ko sem zadihala na novo, kajti to tež, da se enostavno moram razumeti s sestro in da se z njo ne smem kregati, sem dala dol. Po določenem času, mi je več stvari naenkrat postalo jasno in imela sem občutek, da sem odrasla, kajti do sedaj sem živela kot ena pridna punčka, ki nič ne sme in vedno mora biti pridna in vse okoli sebe razumeti.
Sem človek, ki je izredno čustven in moram priznati, da me je vez s sestro zelo morila, ampak ko sme prišla do zaključka, da imava enostavno različno razmišljanje in da si bom morala za klepete izbrati prijateljice in ne sestro, mi je bilo lažje. Tako je danes sestra zame oseba, ki jo imam rada, ni pa tista, ki bi se ji potožila, ko nimam dobrega dne, ker se enostavno ne bi razumeli.
Vsepovsod je drugače, pri nama je pač tako, ker sva kar nekaj časa živeli narazen.