Imela sem zelo dober načrt, da bo postenje vsak mesec na meniju, ampak je ta načrt malce splaval po vodi. Celo toliko je splaval po vodi, da je bilo zadnje postenje skoraj tri mesece nazaj. 

Saj bi rekla, da bom od sedaj dalje mnogo bolj dosledna, ampak mislim, da ne bo tako enostavno. Že takrat, ko sem to začela, sem bila prepričana, da bo zel enostavno, pa ni bilo. In sedaj sem zopet na začetku, po tem, ko sem pol leta zelo pazila na to, da imam postenje redno na meniju. Ampak nič nikoli ni izgubljeno, pravijo. Karkoli že delamo, delamo zase in ne za okolico. Tako, da je v resnici vse odvisno popolnoma od nas, kaj si želimo, in tudi v tem, ko nam kaj spodleti, se lahko najde kaj pozitivnega. Jaz sicer vidim le to, da sem na ta račun pojedla kakšno sladico več, ker je po svoje tudi v redu.

Jutri je petek in čas za postenje, ker bom imela ravno prav dela, da se bom zamotila in bom lahko preživela dan le na zelenjavnih sokovih, ki bodo maksimalno razredčeni. Delo, ki ga imama je bolj pisarniško in bom večino časa sedela. Če bi imela, kakšno fizično delo to zagotovo ne bi bilo izvedljivo. Samo enkrat sem mislila, da bom lahko delala jogo na dan, ko ima postenje, pa sem takoj videla, da to ne bo izvedljivo. Naredila sem le nekaj gibov in takoj se mi je zvrtelo v glavi. Tako se je moja joga na prvi dan, ko sem imela postenje, zaključila in se tudi nikoli več ni več začela, na takšne dni. 

Na dneve, ko imam le tekočo hrano, mi je najboljše, če delam ravno prav in pa bolj ali manj stvari, ki me zelo veselijo. Na ta način se najbolj zamotim in je postenje mnogo lažje.…